04.12.2025
Št. minut branja: 5
Vsi poznamo tisti občutek: na prenosniku odpremo 20 zavihkov v Google Chromu, hkrati zaženemo še nekaj programov, morda celo kakšno igro, in naš prenosnik začne delovati, kot da smo namesto Intel i7 nenadoma dobili star Intel Pentium. Hitro preverimo Upravitelja opravil in zagledamo kruto resnico — RAM je na 100 %. Zmogljivost prenosnika pade, programi se odzivajo z zamikom, ventilatorji delajo na polno, uporabniška izkušnja pa se hitro spremeni v slabo voljo.
Logična rešitev? Nadgradnja prenosnega računalnika. Zato se odpravimo na spletne trgovine … in tam šok. RAM, ki je še pred pol leta stal 30 €, zdaj stane 85 €. Morda gre le za eno trgovino? Odpremo naslednjo — ista zgodba. Gremo še v tujino — nič boljše. Cene RAM modulov za prenosnike so v zadnjem letu zrasle bolj kot zlato (kar ni malo, saj je bilo leto 2025 za zlato rekordno). Človek se vpraša: bi morali namesto delnic začeti kupovati kar računalniške komponente?
Lastniki prenosnikov, ki so še pred kratkim brez skrbi načrtovali nadgradnjo, se danes tako soočajo z precej višjimi stroški, kot so jih vajeni. Vprašanje, ki se naravno poraja, je: kaj je dejanski razlog za ta nenaden udarec po proračunu pri nadgradnji prenosnika? Zakaj so cene pomnilnika za prenosnike v tako kratkem času tako močno poskočile?
V tem prispevku bomo preverili vzroke za to nenadno rast cen in tudi ali se splača zdaj kupit prenosni računalnik oziroma kakšne so napovedi cen prenosnikov zaradi višjih cen pomnilnika.
Zakaj so cene RAM-a v letu 2025 eksplodirale?
Kratek odgovor je AI. Živimo v obdobju, kjer je leta 2024 bilo vloženih 252 milijard $ zasebnih naložb v AI (do leta 2028 se pričakuje, da bo ta cifra že 632 milijard $). Dodatni pokazatelj, kako zelo vroč je ta trg trenutno je podatek, da AI pobere več kot 50% riskantnega kapitala. Še hujša ocena je velikost potrebnega vlaganja v AI infrastrukturo, ki naj bi do leta 2030 (samo še 4 leta do takrat) dosegel enormnih 5.200 milijard $. Za primerjavo je BDP celotne Slovenije leta 2024 76 milijard $. Torej bo infrastruktura za AI potrebovala do 2030 68 celih BDP-jev države Slovenije.
Vsi ti orjaški zneski kažejo potrebo po računalniških komponentah s katerimi gradijo AI infrastrukturo. Vendar kaj potrebuje AI infrastruktura točno?
Komponente za AI infrastrukturo
1. GPU (grafični) in pospeševalniki - srce AI infrastrukture
- GPU (Nvidia H100, H200, B100, B200, A100; AMD MI300X; Intel Gaudi 3…)
- AI/ML ASIC-i (Google TPU v5…)
- FPGA (Xilinx/Alveo za specifične naloge)
Razlog: Treniranje LLM ter podatkovno intenzivna opravila zahtevajo paralelizacijo, ki je mogoča samo s pospeševalniki.
B) CPU arhitektura - GPU-ji potrebujejo močne CPU-je
- AMD EPYC / Intel Xeon / ARM Neoverse
Razlog: Primarno za orkestracijo, pretok podatkov, upravljanje GPU grozdov.
C) Spomin (RAM / VRAM) - razlog za dvig cen RAM-a
- High Bandwidth Memory (HBM) = ključna komponenta.
- Trenutno največje omejitve strojne opreme izvirajo iz premalo HBM.
- Potrebujemo:GPU VRAM 80–192 GB na pospeševalnik
- Sistemskega RAM-a: 1–4 TB na strežnik (odvisno od velikosti modelov)
D) Shramba (Storage) - naslednja stvar, ki bo postala dražja v prihodnosti
AI zahteva izjemno hiter I/O.
3-slojni model shranjevanja:NVMe SSD (za aktivne sklope podatkov)
Hiter distribuiran storage (Ceph, Lustre, IBM Spectrum Scale)
Poceni hladna shramba (HDD knjižnice, objektny storage S3)
Potrebujejo:več 100 Gbit/s
IOPSnizek latenčni dostop do večje količine podatkov
E) Napajanje - določena podjetja že razmišljajo o izgradnji mikro jedrskih elektrarn v bližini AI centrov
Eden največjih bottleneckov.
Moderni AI strežniki porabijo 10–15 kW na rack unit.
Celoten podatkovni center lahko preseže 100+ MW.
Potrebujejo: UPS sisteme napajanje (2N) visoko-napetostne dovode (do 400V–800V v novejših centrih)
Kot je vidno zgoraj je potreba po pomnilniku orjaška in projekcije ne kažejo, da bi se v kratkem to spremenilo. AI je vedno bolj vpleten v naša življenja in s prihodom robotov (ki so vsaki dan bolj napredni) bo potreba še narasla.
Zakaj podjetja preprosto ne proizvedejo več komponent?
Težava ima več nivojev in ni tako preprosto povečati proizvodnjo izjemno tehnološkega izdelka.
1. Proizvodnja naprednih čipov je izjemno težka - trenutno sta samo 2 podjetji, ki imata tehnologijo da proizvedeta Nvidia H100, B100, AMD MI300X, Google TPU v5. Ti podjetji sta TSMC in Samsung. Intel počasi dohiteva, vendar še je vedno precej oddaljen.
2. Strošek - postavitev tovarne za napredne čipe je drago. Samo ena naprava (EUV - extreme ultraviolet) stane okoli 200-400 milijonov $. Za eno tovarno pa jih potrebujejo vsaj 10. Dodatna težava pa je omejena zmožnost proizvodnje EUV naprav. Podjetje ASML jih uspe proizvesti samo 60 na leto.
3. Premalo strokovnega kadra - pomanjkanje inženirjev za čip-e, AI komponente, tehnologije tekočega hlajenja, arhitekte podatkovnih centrov in strokovnjakov za napajalne sisteme. Časovno je potrebno več let, da se delovna sila izobrazi v tej smeri.
4. Geopolitična trenja - v letu 2025 imamo več primerov, kjer politika vpliva na omejitve izvozov izdelkov (npr. USA ne pošilja najnovejših Nvidia GPU-jev na Kitajsko). Druga stran problema pa je pol omejitve surovin, ki so potrebne za izdelavo teh izdelkov (npr. Kitajska omejuje izvoz redkih kovin v druge države).
Kaj to pomeni za prenosnike in druge računalniške izdelke?
Cene prenosnikov bodo po vseh pričakovanjih zrasle zaradi dviga cen komponent. To smo že doživeli pri grafičnih karticah (čeprav takrat se je bolj odražalo pri stacionarnih računalnikih) leta 2022-2024. Ta dvig bo postopen, saj trenutne komponente znotraj prenosnikov danes še niso bile deležne dviga (vse je z določenim zamikom) - v tem trgu je običajno 6-12 mesecev in se pričakuje večja podražitev pol nekje na sredini 2026.
Moramo pa tudi upoštevati, da se dvigujejo cene diskov, kar zna še dodatno podražit izdelek.
Trenutne napovedi so sledeče:
TrendForce (okt 2025)Q4 2025Cene DRAM naj bi zrasle za +18–23 % med četrtletji (povišano iz +8–13 %). Pričakuje se nadaljnje pomanjkanje ponudbe do začetka 2026.
DigiTimes / Industry Sources (nov 2025)Q4 2025 – Q2 2026Cene DDR5 naj bi vsako četrtletje zrasle za 30–50 % do 1H 2026.
Team Group (okt 2025)H1 2026Pomanjkanje pomnilniških čipov bo vztrajalo vsaj do prve polovice 2026.V kratkem ni pričakovati nobenega padca cen.
TrendForce prek Cailian Press (okt 2025)H1 2026Pomanjkanje DDR4 bo trajalo skozi 1H 2026; dodatne podražitve v Q4 2025 – Q1 2026 zaradi povpraševanja po AI strežnikih.
Hankyung (korejska analiza, okt 2025)2025–2028Začetek dolge in močne pomnilniške supercikle – pomanjkanje bi lahko trajalo 3–4 leta. Cene lahko ostanejo visoke vse do 2027–2028, preden pride do korekcije.
Pat Gelsinger (Intel, 2025)"Več let"AI razcvet je realen; balon se morda bo napihnil, vendar "ne še več let" – kar pomeni veliko povpraševanje (in visoke cene) do poznih 2020-ih.
TechInsights (Dan Hutcheson, 2025)Do 2027Trenutni porast je klasično 1–2-letno pomanjkanje. Napovedujejo upad v industriji v 2027, kar bo verjetno privedlo do znižanja cen pomnilnika.
Naš nasvet
Trenutno dogajanje na trgu pomnilniških modulov kaže, da se cene RAM-a še niso umirile, ampak še vedno postopno rastejo. To ima neposreden vpliv tudi na končne cene računalnikov in prenosnikov, saj je RAM ena izmed ključnih komponent vsake naprave. Pomembno je poudariti, da so prenosniki, ki so trenutno na zalogi pri večini trgovcev, v resnici sestavljeni že mesece nazaj – v obdobju, ko so bile cene pomnilnika še bistveno bolj dostopne kot danes.
Zaradi tega trenutna ponudba še ne odraža v celoti podražitev, ki se dogajajo na surovinskem in proizvodnem trgu. V naslednjem polletju se po pričakovanjih napoveduje približno 10-odstotni dvig cen prenosnikov, predvsem na račun dražjih RAM modulov, pri čemer se rast cen še ni stabilizirala. To pomeni, da se lahko cenovni pritisk nadaljuje tudi kasneje.
Kupci, ki o nakupu novega prenosnika razmišljajo v bližnji prihodnosti, imajo trenutno ugodnejšo izhodiščno točko, saj lahko izkoristijo cene, ki temeljijo na starejših nabavnih pogojih. Z vidika racionalne odločitve zato velja razmisliti o nakupu prej kot kasneje, še preden se podražitve v celoti prenesejo tudi na maloprodajni trg.
Avtor: Aljaž Klančnik